Uršula Ramoveš
Če so meje mojega jezika meje mojega sveta, potem je tudi
neskončnost moje govorice neskončnost mojega prostora. In če so bili narečni
govori še pred nekaj desetletji zasmehovana ostalina preteklosti, so danes
tisto okolje, v katerem se rojevajo najizzivalnejše sodobne pripovedi. Kljub
videzu, da nas bo vse pogoltnila angleščina, se lokalni govori vračajo na sceno
tudi v popularni glasbi. Uršula Ramoveš z govorico glasbe in Janez
Ramoveš z govorom narečja odstirata svet skozi poljansko izkušnjo. V
lokalnih zgodbah in navidez arhaični zvočnosti se skrivajo sodobne pripovedi.
Navidez preprosto, a učinkovito.
Uršulina uglasbitev pripovedi Janeza Ramoveša je raznolična. Nekaj šansona,
nekaj kabaretnega vzdušja, odsevi jazzovskega petja in natančno solopetje, ki
učinkuje kot ljudsko, četudi je v resnici od njega oddaljeno prav toliko kot
večina druge sodobne glasbe. Harmonika pričara ozračje prešernosti, potem pa
nas pričaka glas, ki ne pušča dvomov: to je zven muz, ki se razposajeno
poigravajo s preproščino umetniške izkušnje.
Ob samozaložniški plošči Sugar Free Baby, rokodelskem domačem izdelku
Uršule Ramoveš, ki nas je razveselila pred tremi leti, je bilo jasno, da se nam
obeta glasbena pustolovščina, ki še ni nedvoumno nakazala, v katero smer se bo
razvijala. Takšna, raznorodna, je ostala tudi nova mojstrovina, Na sunčn dan
sm se z beciklam pelu, s katero nas je pred nedavnim obdarila založba
Sanje. Avtorski pečat mojstrske vokalizacije Uršule Ramoveš in nabrušene lirike
Janeza Ramoveša, avtorja niza odmevnih pesniških zbirk (Božjastnice,
Striptiz namesto Kim Basinger, Poročilo iz geta in Moja velika debela
mama), so podkrepili gostujoči glasbeniki in pevci, ki dajejo celoti
neizbrisen pečat tiste muzike, ki se vsaj v dveh razsežnostih približuje
antičnemu idealu celostnega dela muz.
Če nič drugega, nas očarajo subtilne modulacije glasu Uršule Ramoveš, ki se
brez težav sprehaja po zvočnih poljanah brez instrumentalne spremljave. Konec
koncev se v njenem glasu skrivajo leta študija solo petja. Je pevka, ki navduši
z glasom kot instrumentom. A to nikakor ne pomeni, da bi lahko preslišali
besede in njihovo sporočilnost. Oboje skupaj in presežni umetniški učinki
samosvoje ustvarjalnosti so tisto, kar ponuja Uršula Ramoveš v času, ki ni
ravno najbolj naklonjen navidez preprostemu rokodelskemu mojstrstvu.
Rajko Muršič
Glas: Uršula Ramoveš
Pesmi bere: Janez Ramoveš
Pianino: Joži Šalej
Kontrabas: Benjamin Pirnat
Gost: Janez Škof
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Grand Hotel Union, Založba Sanje
