Gisela Bock

Gisela Bock z neverjetno podrobnostjo in natančnostjo
na dobrih 400 straneh opisuje
politični, socialni, kulturni in pravni položaj žensk od srednjega veka do
danes. Življenje žensk v raznih družbenih razredih in družbah je bilo hudo
protislovno, zato se avtorica ne loteva povzemanja, pač pa dopušča, da pridejo
v izčrpnih citatih do besede ženske same. In njihovi nasprotniki. Pred nami
razgrinja fascinantno bogato gradivo s primeri iz cele Evrope (vključuje pa
tudi ZDA). In prav zaradi primerjav med državami ima njen prikaz prodorno moč
in kaže, da zgodovina ne daje enoznačnih odgovorov, saj žal zgodovinsko ni
mogoče dokazati, da bi emancipacija žensk napredovala premočrtno.

Sodbe o tem, da je ženska emancipacija sovražnik vsakega
naroda, nikakor niso bile osamljene in se vlečejo skozi zgodovino že vse od
srednjega veka. Ni pa v tej zgodovini žensk najti samo sovražnikov žensk. G.
Bock poskuša odkriti in ozavestiti, kdaj in kako so se ženske v zgodovini
priglašale k besedi, s katerimi sredstvi in s kakšnimi cilji so se bojevale za
to, da bi spremenile neenakovreden položaj spolov v vsakdanjem življenju
družbe.

V evropski zgodovini je o tem obilo pričevanj: z vso silo so
privrela na dan v renesansi, ko se je raznetil spor o tem, ali so tudi ženske
ljudje. Avtorica izčrpno dokumentira francosko revolucijo in to, kako je pri
ženskem vprašanju odpovedala; primerjalno obdela začetke ženskega gibanja v 19.
stoletju; analizira prvo svetovno vojno in ženske v njej, ki se niso bojevale
le za svojo stran, temveč so kot vehementne patriotke zastopale tudi moške
cilje. Nenevaden za tak zgodovinski pregled je tudi avtoričin prikaz družbenega
položaja žensk v diktaturah 20. stoletja: Mussolini, Salazar, Franco, Hitler,
Stalin so vsak po svoje poskušali z različnimi metodami mobilizirati ženske,
zase in za svojo politiko.

Brez pridržkov in olepševanja G. Bock dokumentira, da
angažirane ženske niso bile in še zmerom niso enotne. Odreka se vsakršni
pavšalni sodbi in poskuša natančno, kot je le mogoče, in upoštevajoč vsa
protislovja te najdaljše revolucije v evropski zgodovini podati prikaz nekega
poteka, ki še danes ni končan.
Zoja Skušek

Predstavitev knjige
Kinodvor
V slovenščini

Izdala Založba /*cf, Ljubljana, zbirka Delajmo Evropo (450
strani, prevedla Seta Knop).