Stanje stvari

V okolje vsakdanjih profesionalnih jutranjih
"classov", ki se vrstijo v Plesnem teatru Ljubljana, bodo postavljeni
televizijski zasloni, ki bodo prikazovali serijo pogovorov: Nina Meško
in Tanja Lažetić (prvič sta sodelovali pri projektu What a feeling)
sta se s slovenskimi plesnimi producenti, koreografi in teoretiki pogovarjali o
njihovem odnosu do lastnega dela, do sodobne plesne umetnosti v slovenskem
prostoru in širše, o njihovih kriterijih in vrednotenju umetniškega
ustvarjanja. Pogovori bodo gledalcem skušali približati pozicijo sodobnega
plesa znotraj sodobne družbe, polja umetnosti ter produkcijskega sistema.
Avtorici sta se pri projektu osredotočili na ustvarjalčevo vzpostavljanje
pozicije do lastnega ustvarjanja. Naslov projekta, Stanje stvari,
ni naključen: povzet je po naslovu filma Wima Wendersa Der Stand der Dinge,
ki izpostavlja problem ustvarjalčevega mesta v filmski industriji. Odrsko delo Stanje
stvari
problematizira pogoje in kontekste lastnega nastanka, vsebuje visoko
stopnjo refleksije lastnega medija in s tem gledalcem omogoča vpogled v tiste
ključne segmente prakse sodobnega plesa, ki pri večini projektov ostajajo
prikriti.

O stanju slovenskega sodobnega plesa sva se pogovarjali s
petimi vpletenimi: Uršula Cetinski, Matjaž Farič, Nevenka Koprivšek, Mala Kline
in Emil Hrvatin govorijo o svojem delu, o kriterijih in vrednotenju umetniškega
ustvarjanja in izpostavljajo nekaj ključnih problemov.

Pomagajte nama sestaviti čim bolj natančno sliko. Pišite nama na: nina.mesko@guest.arnes.si ali tanja.lazetic@guest.arnes.si;
rezultate pa spremljajte na naslovu http://www.cityofwomen.org/archive/2004/mesko_lazetic.htm.

"Mislim, da je glavni problem slovenskega sodobnega
plesa, da avtorji plesnih predstav prepogosto koketirajo z občinstvom,
prepogosto razmišljajo o tem, kako bosta občinstvo in kritika to sprejela in
zato predstave velikokrat ostajajo na ravni neke zelo kvalitetne zabave oziroma
razvedrila. Medtem ko so predstave, ki bi imele globljo, premišljeno vsebino
ali globlji koncept, v Sloveniji redke."
Uršula Cetinski, producentka

 "Vsake toliko je treba koreografa preveriti z več
plesalci. Šele kadar delaš z več plesalci, lahko preveriš, kako funkcionira
prostor - ko dobiš možnost velikega prostora. Pa tudi to je res, da je dandanes
sodobni ples odrinjen v majhne prostore. Če gledamo, kje se predstave dogajajo
... Ples rabi prostor. Na površini pet krat sedem metrov ne moreš narediti
ambicioznega projekta. Tudi sola ne."

Matjaž Farič, koreograf

 "V zadnjih petnajstih letih je nekaj skupin imelo
možnost uvrstiti se v svetovno špico, ampak za nobeno od teh ne moremo reči ...
Par jih je, ki so dejansko boljši srednji razred - veliko gostujejo, vidne so
na boljših festivalih, a žal ne v neki kontinuirani obliki. In to zato, ker za
njimi ni nekega zaledja, ki bi omogočalo kontinuirano in poglobljeno
delo."

Nevenka Koprivšek, producentka

 "Na marsikateri predstavi sem si mislila: Če bi pa
tole prišel pogledat nekdo, ki ničesar ne ve o sodobnem plesu, ne bi nikoli več
prišel, da bi videl kaj takega: "A to je sodobni ples? To me ne
zanima!" Velikokrat je bilo 'kaj takega'. Zato, ker je tako hermetičen,
tako zaprt."

Mala Kline, koreografinja in plesalka

"Zdi se mi, da je problem sodobne umetnosti ravno v
tem, da pravzaprav poišče nek odgovor na vprašanje, kako delovati v pogojih,
kjer je zaščitena, kjer ji ne grozi nevarnost, da je ne bi bilo … Seveda,
ogromno zanimive umetnosti je že bilo narejene na to temo - in zdi se mi, da je
tudi ples del te zgodbe ..."

Emil Hrvatin, gledališki režiser in teoretik

Nastopajoči: Valentina Čabro
Bara Kolenc, Mojca Žorž, Ana Hribar, Irena
Tomažin, Rosana Hribar, Teja Reba, Mateja Rebolj, Igor Sviderski, Dejan Srhoj,
Leja Jurešič in Urša Urbančič.
Plesni Teater Ljubljana

Produkcija in organizacija: Društvo za promocijo žensk v kulturi
V sodelovanju s: Plesni Teater Ljubljana

 

Umetnice in sodelujoče
Nina Meško
Tanja Lažetić