Sabine Ercklentz & Andrea Neumann

Andrea Neumann je klasično izobražena pianistka, ki je na lepem zlezla v klavir. Od njega so tako ostale le poležane strune, resonančen trup in okvir, ki je med izvedbo povezan z mini mešalno mizo, skozi katero se zvok deformira in preoblikuje. Tako okrnjen notranji klavir (nem. Innenklavier; angl. inside piano) se ne boji več omejitev in zapovedi, predvsem pa nudi izjemno izhodišče. Pionirka Andrea, ki ima neverjetno uho za intonacijo, imaginacijo in zven, izkorišča novo glasbilo tako, da je kot klavir – pa tudi kot celesta, klavikord, klavičembalo ali bolj odmaknjen japonski koto – prepoznavno v ozadju in vsenaokrog, sam fokus pa obenem gradi docela nepredvidljivo, neznano snov. Tako subtilna raba elektronike, ki se kot izjemna kaže že na razvpiti 'berlinski sceni', dosega neslutene rezultate: solo, v duih (+ Annette Krebs, + Burkhard Heins, + Taku Sugimoto ...) in tudi v večjih zasedbah (Phosphor, No Spaghetti Edition).

Pri iskalcih in iskalkah novih zvočnih možnosti in 'razširjenih tehnik' se vedno sprašujemo, kje je njihova baza. Je to klasika? Morda jazz? Nekako se ne zadovoljimo z dejstvom, da bi počeli samo 'to'. Še tak eksperiment mora imeti svojo bazo, takšna je narava stvari. Tudi za Sabine Ercklentz – ki zna trobiti 'po starem' v zasedbi United Women's Orchestra, izvaja pa tudi salso in 'oprijemljivejši' jazz – je trobenta, kadar se nameni iskati novosti, zgolj 'zvočni vir'. Ustnika v glavnem ne rabi, dušilce komaj kdaj, pomembnejša zanjo sta zrak, dih. Ventilacija se tako brez mehaničnega posrednika poganja v elektronsko obdelavo. Spet nevsakdanjo, a drugače nevsakdanjo kot pri Andrei. Stvar funkcionira, da je veselje, sploh med osebama, ki se znata poslušati. Sample-copy-paste modus postane prizorišče ritmične kakofonije, katere osnova je sam dih, torej gre za aspiracijo mikrotonalne prakse. Berlin je lahko vesel, saj ima v zadnjem času kar dva trobentarja, ki sta se v svetovnem merilu pognala daleč naprej; dve osebi izumiteljskega duhà z zanesljivo bazo. Poleg Sabine je to še Axel Dörner.