Oktofonični dnevnik

Včasih smo predvajali glasbo v zakloniščih in dobivali vinilke iz tujine, če se je le pojavila priložnost. Ko smo te plošče našli v lokalnih trgovinah, jih je M. lomil zato, da bi bili mi njihovi ekskluzivni lastniki ... To je bil Bejrut leta 1985. Četudi je šla vsa država k vragu, naša glasba zagotovo ni šla z njo. To je bilo naše življenje, naš čas. Imeli smo jih 14, 16 in 17. Vse, kar mi je ostalo od teh in drugih, veliko starejših spominov, so trakovi, ki sem jih našla spravljene v škatli na podstrešju. Nekateri spomini so stari toliko kot jaz. Slišim se govoriti, sem glas tujca, ki naj bi pripadal meni, a se je izgubil nekje v času. Nekje v tej Pandorini zvočni skrinjici, ki sem se jo odločila nekega dne urediti.
Oktofonični dnevnik, 8-kanalna zvočna instalacija, je nastal na osnovi osebnih zvočnih arhivskih gradiv, terenskih posnetkov in komponirane klavirske partiture. Poslušalca vabi k zasebnemu akustičnemu mehurčku – stetoskopu, ki seže nazaj v čas. Cynthia Zaven

Organizacija: Mesto žensk; v sodelovanju: Center in galerija P74; s pomočjo: Moderna galerija.