Unhappily Being Happy (Nesrečno srečna)

Zrak okoli mene se je rahlo usločil, da se ga ona ne bi dotaknila. Ležim na postelji in razmišljam o tem, kakšen pomen leži za opazovanjem malih otrok, ki imajo okrog glav zavezane balone. Ne morem si več dovoliti tako močne vpletenosti in hkrati ostajati tako odmaknjena od vsega. Kadar sem med drugimi ljudmi, si ustvarim prostor zase, ki postane odveč, ko sem s tabo. Naj izbrišem in prevrtim čas nazaj, ali naj preskočim na naslednji trenutek. V katero smer naj upognem srce?

Sladkoba najinih skupnih trenutkov je postala postana, maslena stvar pozabljena nekje zadaj v hladilniku. Počasi se suši in plesni. Prevzemajo me čustva in me vedno znova spominjajo na moje odraščanje. V očeh sem nosila nedolžnost, ki ni bila otroška, ampak nedolžnost odraslega človeka, za katerega svet ni prostor, kjer se lomijo srca. (Nina Vidrih)

Organizacija: Mesto žensk; V sodelovanju: Galerija Škuc; Arhiv Republike Slovenije.