Strokovni posveti za pedagoške delavke

Mesto žensk redno izvaja strokovne posvete, ki so namenjeni izobraževanju in usposabljanju pedagoških delavk ter delavcev in vseh tistih, ki se posvečajo kulturno umetnostni vzgoji v mladinskih centrih, nevladnih organizacijah, društvih in podobno. Na ta način posredujemo znanje, s katerim lahko s pomočjo umetnosti spodbudimo prepoznavanje neenakosti spolov v izobraževalnih sistemih ter širši družbi.  Izobraževanje pedagoških delavk o temah povezanih s spolom pa je bistveno za ustvarjanja bolj vključujočega, pravičnega in podpornega izobraževalnega okolja, ki spoštuje in ceni različne identitete in izkušnje vseh učencev in učenk ter dijakinj in dijakov. 

Na voljo so priročniki, ki z uporabo različnih metod odpirajo varen prostor za naslavljanje feminističnih tem in jih lahko strokovne pedagoške delavke uporabljajo pri delu same.

 

19. 11. 2025: Strokovni posvet: NASILJE

Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk vabi na strokovno usposabljanje NASILJE, ki bo potekalo v sredo, 19. novembra, od 9.00 do 17.00 v Muzeju sodobne umetnosti (Maistrova ulica 3, Ljubljana).  

Program strokovnega posveta bo osredotočen na problematiko nasilja nad ženskami in LGBTIQ+ skupnostjo ter raziskoval, kako umetnost in filmska industrija oblikujeta percepcijo nasilja v družbi.

Posvet bomo začeli z uvodnim nagovorom Sare Šabec, sledilo bo predavanje Anje Banko, kjer bomo analizirali, kako umetnost prispeva k ohranjanju in normalizaciji nasilja nad ženskami. Po kratkem odmoru bo Matic Munc predstavil različne oblike spletnega nasilja nad ženskami in LGBTIQ+ skupnostjo, njegove posledice ter možnosti preprečevanja. Ivana Gradišnik bo osvetlila otroško agresivnost in razložila, kako jo je mogoče razumeti in ustrezno nanjo odreagirati. Dogodek bomo sklenili s kvizom #Vsakdan8marec in zaključno debato, ki jo bo moderirala Sara Šabec.

Cilji programa so:

  • razvijanje socialno čustevnih komepetenc strokovnih delavk;
  • izobraževanje o pomenu sestrskega odnosa in vzpostavljanju varnega prostora;
  • razvoj veščin konstruktivnega reševanja konfliktov in kompetenc soočanja z njimi;
  • razumevanje tematike spola kot pomembnega dejavnika skrbi za dobrobit zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih institucijah;
  • izpostaviti dobre prakse in umetniška dela na katera se strokovni delavci in delavke VIZ pri tem lahko oprejo;
  • zagotoviti večjo mero sodelovanja, soustvarjanja in soodločanja v vzgojno- izobraževalnih institucijah.

Strokovni posvet je vključen v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS) in ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje v naziv. Na usposabljanje vabimo strokovne delavke/-ce osnovnih šol (zadnja triada) in srednjih šol ter svetovalne službe. Vabimo tudi vse, ki se posvečate skrbi za sestrske odnose, vključujoč prostor in duševno zdravje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, mladinskih centrih, nevladnih organizacijah in drugod.

Število udeleženk in udeležencev je omejeno. Prijave sprejemamo do 11. novembra 2025 prek sistema KATIS (prijavite se s svojim uporabniškim imenom in geslom, izberete šolsko leto 2024/25 in izvajalca Mesto žensk). Nevladne organizacije, društva, zavodi in tisti, ki niste del javnega izobraževalnega sistema se lahko prijavite prek prijavnega obrazca.

Po prijavi boste na e-naslov prejeli/-e praktične napotke in predračun z bančnimi podatki Mesta žensk za plačilo kotizacije, ki bo znašala 34,11€ (vključena kava in prigrizek).

Vsa vprašanja o posvetu sprejemamo na e-naslov: sara.sabec@cityofwomen.org.

 

Program in urnik

9:00 - 9.15 // Sprejem in uvodni nagovor // Sara Šabec

9:15 -10:15 // Predavanje: Ali film normalizira nasilje? // Anja Banko

Filmska industrija s pomočjo narativnih strategij, estetskih pristopov in ponavljajočih se vizualnih motivov pomembno vpliva na način, kako družba dojema nasilje – pogosto kot nekaj vsakdanjega, celo sprejemljivega. Na posvetu bomo raziskali, kako različni filmski žanri – od akcijskih uspešnic do trilerjev, grozljivk, celo komedij – nasilje ne le prikazujejo, temveč ga pogosto tudi estetizirajo in moralno nevtralizirajo.

Posebno pozornost bomo namenili vplivu tovrstnih reprezentacij na občinstvo, zlasti na mlajše gledalce. Ob tem se bomo poglobili v vprašanja, kot so: ali ponavljajoča se izpostavljenost filmskemu nasilju vodi k desenzibilizaciji, kako vpliva na dojemanje realnega sveta ter katere mehanizme ima družba na voljo za ozaveščanje in kritično gledanje vsebin.

10:15 – 10:30 // Odmor

10:30 – 13:00 // Predavanje in delavnica: Spletno nasilje nad ženskami in LGBTIQ+// Matic Munc

Ženske ter pripadnice in pripadniki LGBTIQ+ skupnosti so med najbolj izpostavljenimi spletnemu nasilju na podlagi spola. Pri tem se soočajo s tremi prepletenimi oblikami nasilja: splošnim spletnim nasiljem, spletnim nasiljem z elementi spolnosti ter partnerskim nasiljem, ki se odvija na spletu.

Pojavnih oblik je veliko – od kraje identitete, nadzora in nadlegovanja, do spletnega sledenja, deljenja intimnih vsebin brez privolitve, maščevalne pornografije in konkretnih groženj. Nekatera od teh dejanj so kazniva tudi po slovenski zakonodaji.

Na posvetu bomo skupaj raziskale, kako prepoznati različne oblike spletnega nasilja, kakšne možnosti zakonodajna zaščita ponuja ter kakšna psihosocialna pomoč je na voljo. Srečanje bo interaktivno, z odprtim prostorom za izmenjavo izkušenj in konkretnih primerov iz prakse.

13:00 – 14:00 // Odmor za kosilo (v lastni organizaciji)

14:00 – 16:00 // Otroška agresivnost in vzgojne prakse // Ivana Gradišnik

Agresivnost ni napaka v sistemu. Je del človeške opreme. 

Otroci niso agresivni brez razloga. Agresivnost ni dokaz starševske nesposobnosti, niti izraz otrokove zavrženosti, ampak odziv na nekaj, kar se dogaja – ali se ne dogaja – v njegovem notranjem doživljanju in odnosni dinamiki.

Pogosto jo presojamo izključno skozi moralno prizmo: kot nekaj, kar je treba predvsem preprečiti, ustaviti, zatreti. S tem pa spregledamo njen eksistencialni pomen in logiko. 

Agresivnost tudi ni enako kot nasilje. Še posebej pri otrocih ne bi smel biti »problem«, ki se ga »rešuje« – je sporočilo, ki ga je treba slišati.


Na predavanju bomo raziskovali:

– kako razumeti agresivnost, kaj pomeni in zakaj se oglaša;
– v čem je njena vrednost in kaj je človeškemu bitju početi z njo;
-  kaj  otroci zares potrebujejo od odraslih, ko so v primežu agresivnih čustev;
- in kako se kot starši lahko odzivamo odgovorno in človeško – tudi takrat, ko je težko.

To ni predavanje o tehnikah za obvladovanje vedenja ali “vzgojnih trikih”. Je povabilo h globljemu razumevanju otroške agresivnosti in k raziskovanju, kaj pomeni biti zares odrasel v odnosu z nekom, ki je odvisen od nas in naših odzivov.

16:00 – 16:45 // Kviz #Vsakdan8marec in diskusija // Sara Šabec

Nasilje nad ženskami ni le osebna ali družinska težava, temveč družbeni problem, globoko prepleten z neenakostjo spolov, spolnimi stereotipi in ustaljenimi normami, ki pogosto opravičujejo ali zmanjšujejo resnost nasilnih dejanj. Eden od načinov, kako se to nasilje ohranja in normalizira, je skozi pripisovanje pasivnih vlog ženskam in dominantnih moškim – kar krepi obstoječe hierarhije moči.

Na posvetu bom predstavila učno gradivo Kviz #Vsakdan8marec, ki letos odpira tematiko nasilja ter ponuja izhodišča za pogovor z mladimi. Skupaj bomo analizirali, kako kviz spodbuja kritično razmišljanje o vsakdanjih oblikah nasilja in spolnih stereotipih, ter se v kvizu tudi sami preizkusili. Srečanje bo priložnost za refleksijo, izmenjavo izkušenj in iskanje pristopov za delo z mladimi.

16:45 – 17:00 // Vprašanja in zaključek

 

Biografije

Anja Banko je filmska kritičarka in pedagoginja, ki raziskuje vpliv vizualnih medijev na družbo. Je urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, ob tem pa v sodelovanju z revijo Ekran, Kinodvorom in drugimi vodi tudi filmsko-kritiške krožke, s posebnim poudarkom na razvoju kritičnega pogleda mladih na filmske reprezentacije družbenih vlog spola in razmerji moči.

Ivana Gradišnik je vodja in ustanoviteljica Familylab Slovenija, kjer se ukvarja z izobraževanjem staršev in vzgojno podporo. Njeno delo temelji na pedagoški paradigmi, ki vključuje eksistencialistično naravnan zorni kot ter poudarja enakovrednost dostojanstva, osebno odgovornost, avtentičnost in integriteto v odnosih med odraslimi in otroki.

Matic Munc je psiholog z dolgoletnimi izkušnjami na področju psihosocialne podpore. Leta je vodil Psihosocialno svetovalnico Akcija! in sodeluje pri projektih za preprečevanje nasilja. Njegova strokovnost zajema tudi delo z mladimi in odraslimi v kriznih situacijah ter ozaveščanje o spletnem nasilju.

Sara Šabec je filozofinja in pedagoginja, ki se ukvarja s kulturno umetnostno vzgojo in selekcijo filmskih vsebin. Njeno delo vključuje razvoj pedagoških programov in projektov, ki naslavljajo družbene tematike skozi umetnost.