To so letošnje dobitnice nagrade Ženske o ženskah!
V sredo, 8. marca smo razglasile dobitnice nagrad za feministične junakinje – ŽoŽ nagrade!
Letos je izmed 180 nominacij petčlanska komisija ponovno izbrala pet nagrajenk! Letošnje prejemnice nagrad so tako postale: Tita Mayer; novinarka in urednica Radia Slovenija, ki ozavešča širšo javnosto položaju žensk v slovenski in tuji družbi, Feminalz; kolektiv transspolnih entitet, ki se izraža s svojo koreografsko in performativno prakso v feministični Tehnoburleska Tatovi podob; Jasna Podreka, sociologinja, raziskovalka, ki deluje na področju preprečevanja nasilja nad ženskami; Lezbična četrt, umetniško-aktivistični festival, ki odslikava ter soustvarja tukajšnjo lezbično umetnost, gibanje, skupnost in ustvarjalnost in Nada Žgank fotografinja, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturnega spomina in zgodovinjenju številnih umetniških projektov, socialno-aktivističnih pobud, festivalov, performansov, koncertov in razstav. Čestitamo!
Uvodni nagovor komisije Mesta žensk za nagrado ženske o ženskah 2023
Letošnja komisija Mesta žensk za nagrado ŽoŽ – ženske o ženskah je izbirala med pestrim naborom nominiranih posameznic in kolektivov z vseh koncev Slovenije. Letos jih je bilo več kot 40 in vsekakor si prav vse_i zaslužijo priznanje za svoje delo, ki je nemalokrat oranje ledine v slovenskem družbeno-političnem in kulturnem prostoru.
Želele_i smo izreči priznanje za dolgoletno delo aktivistkam in kolektivom, ki neposredno in vztrajno opozarjajo na družbene krivice na področju ženskih in manjšinskih vprašanj, razkrivajo družbene mehanizme zatiranja in omalovaževanja, izpostavljajo ključen pomen zaščite oseb v stiski ali nevarnosti ali pa s svojim aktivistično-umetniškim delom dokumentirajo pomembne dogodke in akterke_je, sprevračajo premise ustaljenega reda ter tako gradijo neko novo skupnost, ki bi lahko temeljila na medsebojnih vezeh, priznavanju in podpori, skratka na solidarnosti.
Tako smo se z nagradami poklonile_i posameznicam, katerih delo na področju nepravične obravnave žensk in nasilja nad njimi nedvomno sodi med aktualne zadeve: položaj žensk na podeželju, družbeni odnos do feminističnih vprašanj in pereča tematika intimno-partnerskih umorov žensk v Sloveniji. Seveda pa se tako člani_ce komisije WOW kot same nagrajenke in nominiranke še predobro zavedamo, da vprašanja, ki jih pogumno obravnavata Jasna Podreka in Tita Mayer, niso aktualna le danes, temveč so bila že včeraj in bodo tudi jutri. Vso to aktualnost in tehtnost iniciativ s področja manjšinskih pravic, ženskih in kvirovskih festivalov ter pobud, ki v naši družbi nemalokrat ostajajo mejne, pa že dolgo lovi v objektiv vseprisotna fotografinja Nada Žgank, ki je v zadnjih letih vzpostavila pomembne temelje za vizualno aktivistično-umetniško zgodovino.
Nagradile_i smo tudi dva kolektiva, že vrsto let dejavna v slovenskem prostoru. Festival Lezbična četrt je nastal leta 2014 v okviru Lezbične sekcije LL pri Društvu ŠKUC in odtlej organizira sociopolitične in kulturno-umetniške dogodke ter opozarja na to, da mora biti lezbično vprašanje v teh krajih še naprej odločno naslavljano, ne pa odpravljeno s plakatno deklarirano družbeno enakostjo. Kolektiv transspolnih identitet Feminalz pa z vedno fluidno feministično tehnoburlesko in domišljenim kabarejem Tatovi podob sprevrača in ruši družbene norme in politično korektnost ter nas z ostro politično satiro spravlja hkrati v smeh in grozo.
Žal tudi letošnja komisija opozarja na zaskrbljujoče dejstvo, da veliko število aktivističnih posameznic_kov in kolektivov deluje iz pozicije prekarnih delavk_cev, kar pa se v javnosti pogosto poenostavljeno razume kot nekakšno »prostovoljstvo« po lastni izbiri in tako se zanika ali omalovažuje predvsem njihov družbeno-politični angažma in boj. Njihov položaj marsikdaj otežijo tudi razredne, nacionalne, etnične in še kakšne – bolj »tihe« in zlahka spregledljive – zamejitve in ovire, zato si dolgoletni družbeni angažma posameznic in kolektivov še toliko bolj zasluži vse spoštovanje in priznanje. Vsem nagrajenkam in nominirankam, tako posameznicam_kom kot kolektivom, jasno in glasno sporočamo, da je njihovo delo videno in slišano! Napori naših tovarišic_ev nikoli niso in nikoli ne morejo biti zaman!
V čast nam je bilo sodelovati v komisiji Mesta žensk za nagrado ženske o ženskah.
Pia Skušek (FPZ Z’Borke), Evan Grm (Pravna mreža za varstvo demokracije), Tamara Zablocki (Društvo SOS telefon), Neža Oder (Zavod Koroška Pride) in Suzana Tratnik,
članice komisije Mesta žensk za nagrado ženske o ženskah 2023.
Evan Grm (Pravna mreža za varstvo demokracije) je predstavnik_ca Pravne mreže, ki je vzpostavila sistematično sodelovanje civilne družbe s področja varstva človekovih pravic, pravnih strokovnjakinj in strokovnjakov ter odvetniških pisarn.
Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, publicistka in dolgoletna lezbična aktivistka. Kot prekarna delavka v kulturi in aktivizmu že skoraj štirideset let bogati kulturni in družbeni prostor za LGBT+ skupnosti in celotno družbo.
Neža Oder (Koroška Pride) je predstavnica zavoda Koroška Pride, ki se osredotoča na razvoj in opolnomočenje LGBT+ skupnosti na podeželju. Njegov doprinos k decentralizaciji LGBT+ aktivizma daje zagon tudi drugim samoorganiziranim aktivističnim pobudam.
Tamara Zablocki (Društvo SOS telefon) je predstavnica Društva SOS telefon, ki je bilo prva nevladna organizacija v Sloveniji na področju dela proti nasilju nad ženskami in otroki.
Pia Skušek (FPZ Z'borke) je članica prepoznavnega glasbenega kolektiva FPZ Z'borke, ki prek pesmi goji in širi izročilo upora ter tako na svojevrsten način mobilizira množice in si prizadeva za boljši svet.
Jasna Podreka – utemeljitev
Sociologinja, raziskovalka in visokošolska profesorica doc. dr. Jasna Podreka si je letošnjo nagrado ženske o ženskah prislužila zaradi svojega neutrudljivega dela na področju preprečevanja nasilja nad ženskami v Sloveniji. Je docentka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2014 tudi doktorirala na temo Nasilje nad ženskami in intimno partnerski umori žensk v Sloveniji, nato je leta 2017 objavila znanstveno monografijo Bila si tisto, kar je molčalo: intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji. V svojem raziskovalnem in zagovorniškem delu se osredotoča na vprašanje nasilja v družini in intimnopartnerskih odnosih, predvsem pa na problematiko femicidov – intimnopartnerskih umorov žensk, ki so v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk. Zahvaljujoč svojemu raziskovalnemu delu na področju spolnega nasilja in nadlegovanja v akademskem okolju je Podreka tudi zaupna oseba za področje spolnega nadlegovanja, nadlegovanja ali trpinčenja za pedagoški kader ter študentke in študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Jasna Podreka tudi skozi pedagoško delo in mentorstvo na fakulteti spodbuja mlade, da se v zaključnih delih spoprijemajo s tematikami nasilja. Obenem kot prostovoljka Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja opravlja pomembno delo ozaveščanja strokovne in splošne javnosti o problematiki nasilja nad ženskami ter s tem prispeva k boljšemu razumevanju vzrokov nasilja nad ženskami kot družbenega problema, ki temelji na tradicionalističnih patriarhalnih vrednotah in prepričanjih. Kontinuirana, večletna prizadevanja Jasne Podreka na področju preprečevanja diskriminacije in nasilja nad ženskami, ki vključujejo tudi predloge za izboljšanje obstoječe zakonodaje in njene implementacije v praksi, nedvomno prispevajo k boljši družbi za ženske v Sloveniji.
Nada Žgank – utemeljitev
Nada Žgank je samostojna fotografinja, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in med študijem bila kot fotografinja vključena v prostovoljno delo v romskih naseljih v Sloveniji. Kot dokumentarna fotografinja pokriva predvsem področja kulture in umetnosti, identitetnih kulturnih praks ter socialnega in političnega aktivizma. Tako je že vrsto let v živem stiku s kulturnim dogajanjem kot stalna sodelavka festivalov in številnih umetniških organizacij: Mesto žensk, Rdeče zore, Škuc – Lezbična četrt, Gledališče Škuc, Emanat, Bunker, Maska, Slovensko mladinsko gledališče, Prešernovo gledališče Kranj, Mladi levi, Exodos, Ex Ponto, Gibanica, Jazz Cerkno, Jazz festival Ljubljana. Njene fotografije so bile objavljene v številnih domačih in tujih tiskanih medijih. Prav tako je redna sodelavka časopisa Kralji ulice in za njegove naslovnice portretira člane_ice društva. Predstavila se je na več samostojnih in skupinskih razstavah.
S svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju kulturnega spomina in zgodovinjenju številnih umetniških projektov, socialno-aktivističnih pobud, festivalov, performansov, koncertov in razstav.
Nada Žgank je fotografinja, je »naša« fotografinja, ki je nedvomno in vedno s prepričanjem pri stvari, njen pristop do fotografije na raznih prizoriščih ženske (in druge) ustvarjalnosti pa je vedno angažiran in inovativen.
Tita Mayer – utemeljitev
Novinarki in urednici Radia Slovenija Titi Mayer nagrado ženske o ženskah podeljujemo za redno ozaveščanje širše javnosti o položaju žensk v slovenski in tuji družbi ter za novinarski opus, ki se osredotoča na pravice žensk, skupnosti LGBT+ in človekove pravice na splošno.
V slovenskem medijskem prostoru razumevanje besede 'feminizem' in poznavanje feminističnih bojev še vedno pogosto umanjkata, tematike, ki se tičejo položaja in pravic žensk, pa so šibko zastopane. Serija radijskih podkastov Na pravi strani Tite Mayer je v tem smislu prelomna, saj redno pokriva feministične tematike. Tita Mayer v podkastih skozi pogovore s strokovnjakinjami in strokovnjaki z različnih področij na poljuden, a hkrati poglobljen način v javni prostor vnaša pereče problematike s področja enakosti spolov in pravic žensk. Na kritičen način naslavlja aktualne družbene problematike, kot so nasilje nad ženskami, pravica do splava na Poljskem in v ZDA, slaba zastopanost žensk v medijih in politiki, ženska revolucija v Iranu, spolno nadlegovanje na slovenskih fakultetah in še bi lahko naštevali. Za oddajo/podkast Na pravi strani je leta 2022 prejela nagrado čuvaj Društva novinarjev Slovenije.
Tudi v svojem preostalem novinarskem opusu se Tita Mayer osredotoča na pravice in težave žensk in skupnosti LGBT+, vse od dostopnosti ginekoloških pregledov, družinskega zakonika do položaja žensk na slovenskem podeželju.
V času, ko je javna radiotelevizija deležna številnih političnih pritiskov in poskusov diskreditacije, je novinarsko delo Tite Mayer še toliko dragocenejše.
Feminalz/Tatovi podob – utemeljitev
Feminalz je kolektiv transspolnih entitet, ki se izraža s svojo koreografsko in performativno prakso v feministični tehnoburleski Tatovi podob. Z avtorskimi točkami od prve uprizoritve leta 2013 skozi polje sodobne burleske in kabareta izziva družbene norme in politično korektnost, uprizarja ostro politično satiro in z »zabavno igro v preoblačenju« iz norosti družbenih vlog izloča, osvetljuje in karikira tiste vidike, ki gledalke hkrati spravljajo v smeh in grozo. »Tehnoburleska je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog,« kolektiv piše o predstavi. »Nekritično si prisvaja, kopira in lepi ženstvenost, moškost, družinska razmerja, mačizem in druge izprijene družbene vloge, ki po krivem veljajo za normativne.« Vprašanja, ki jih Tatovi podob jemljejo pod drobnogled, so vprašanja sramu, tabujev in cenzure, umeščena v samonikle prostore ter kontekste kvira, telesa in (njegove) reprezentacije. S tematiziranjem mejnih identitet v mejnih narativih tako vztrajno dajejo glas in mesto angažirani opolzkosti tiste vrste, ki zna razgaliti perverzijo družbenih norm, dešifrirati konstrukte ukleščanja in skozi telesno(st) osvobajati. Underground performans, ki bo aprila praznoval desetletje obstoja, se nenehno razvija in spreminja v času, zato nobena ponovitev ni enaka predhodni. Tatovi podob tako – kot je podobam v naravi – nenehno nastajajo. Njihov domači oder je Klub Gromka v AKC Metelkova mesto.
ŠKUC – Lezbična četrt – utemeljitev
Umetniško-aktivistični festival Lezbična četrt, ki ga prireja Društvo ŠKUC, se je na zemljevid Slovenije prvič zarisal decembra 2014 in se od takrat neprekinjeno riše vsako leto. Je festival, ki vztraja – po večini z malo ali nič denarja – in poskuša predstavljati, odslikavati ter soustvarjati tukajšnjo lezbično umetnost, gibanje, skupnost in ustvarjalnost. Na edinstven način odpira javne prostore za lezbično ustvarjalnost ter povezovanje lezbičnih posameznic, umetnic in širše LGBT+ skupnosti – tako med seboj kot tudi s kulturno-umetniško sceno –, pri tem pa se ne sprašuje, kje in kdaj bo prostor zanj, temveč prostore brezkompromisno zavzame. Zgodovinsko lezbične prostore pa znova obuja in jim vdihava duh sedanje skupnosti.
V Lezbični četrti se srečujejo razstave, performansi, branja, filmske projekcije, predstavitve knjig, lezbična tura, okrogle mize, delavnice, predavanja, koncerti, didžejanja, žuri, druženja, pomemben vidik festivala pa je ravno platforma, ki jo ponuja domačim ustvarjalkam in najrazličnejšim lezbičnim glasovom.
Ne glede na to, če smo lezbijke ali ne, smo lahko ponosne_i, da je Lezbična četrt vzniknila ravno v našem prostoru, kjer vztrajno izkopava, dokumentira, prevprašuje, kontekstualizira in ustvarja lezbične resničnosti ter zagotavlja prostor za lezbične utopije. Lezbična četrt predstavlja nepretrganost dolgoletnega lezbičnega gibanja, umetnosti in skupnosti naših sester ter tako potrjuje, da je čas lezbištva vedno čas v gibanju, ne pa v mirovanju ali udobnih tirnicah.
