Vera Mantero
Vera Mantero, verjetno najpomembnejša koreografinja portugalskega plesa
devetdesetih, slovenskemu občinstvu ni neznana, a vendar bodo njene novejše
stvaritve, ki stopajo v temačno področje neizrekljivega, marsikoga presenetile.
V njenih novejših delih se namreč prepad med širino/globino notranjega občutja
in nemogočim oklepom zunanjega izraza, ki se je pokazal že zgodaj, zaostri do
bolečine, ki zaradi svoje intenzivnosti postane ne samo znosna, ampak vir
estetskih užitkov.
Umetnica,
rojena leta 1966 v Lizboni, je zgodaj v otroštvu odkrila možnosti plesnega
izraza, postala klasična balerina, a je kmalu odkrila tudi meje klasičnega
plesa. Pet let je sodelovala s skupino Ballet Gulbenkian, a šele ko je
odpotovala v New York je dokončno opustila klasični ples in razširila svoj
izraz v smeri gledališkega, močno povezanega z govorom in glasbo. Plesni
besednjak se ji zdi enostavno prereven, da bi pokazal notranjost, v kateri je
še kaj drugega kot zgolj prijetne stvari. Namesto plesne predstave svoja
dela raje imenuje zgolj predstave – ali "spectacles".
Levji delež njenega "ustvarjalnega obupa", ki je bil tudi
največkrat nagrajen, leži v njenih solističnih predstavah.