Feministična infrastrukturna kritika: življenjsko potrjujoče prakse proti kapitalu
Zbornik z naslovom Feministična infrastrukturna kritika: življenjsko potrjujoče prakse proti kapitalu (Feminist Infrastructural Critique. Life-Affirming Practices Against Capital) je pravzaprav naslov 74. številke revije FKW (Zeitschrift für Geschlechterforschung und visuelle Kultur), ene najstarejših feministično umetniških revij v nemškem jeziku. Nastal je na podlagi praks in zanimanj, ki so ga v svojem delu izražale mnogo umetnice, kuratorke in doktorske študentke pri Elke Krasny, doktorici znanosti, profesorici umetnosti in izobraževanja ter vodji programa za umetnost in izobraževanje na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, ter eni izmed sourednic zbornika. Zbornik je nastal na podlagi opažanj, kako infrastruktura (avtoceste, urbanizem in arhitektura mest, javni prevoz, skrb, digitalizacija, gradnja...) vpliva na telesa ljudi in na planet. Pogoji življenja ljudi in več kot človeških bitij namreč temeljijo na infrastukturah, te pa določajo načine našega življenja. Ljudje in več kot človeška bitja se namreč lahko na infrastrukturne spremembe zelo hitro prilagodimo, zato so te lahko skorajda neopazne, a s časom vplivajo na rušenje ekosistema, spreminjajo načine življenja, kontrolirajo naša telesa, prisilno selijo ljudi in živali iz njihovih primarnih okolij... Zbornik se sicer osredotoča na dobre prakse, predvsem umetniške, ki delujejo kot upor, in predstavlja utopične ter alternativne prakse kot odgovor na represivno infrastrukturo, ki jo izvajata kapitalistično mesto ali država. Naj omenimo zgolj en primer v zborniku: delovanje skupine RETA, ki vsebuje več kot 30 samoniklih organizacij in deluje v tropskem gozdu Madeira in Purus (brazislki amazonski gozd), kjer so državne in mestne oblasti postavile cesto. Ta je namreč spremenila življenje lokalnih staroselskih skupin, jih razselila in jih vzpostavila izkoriščanju. RETA na primer s svojim (umetniškim) delovanjem izvaja pritisk na oblasti in lokalni skupnosti omogoča, da njihova situacija postane vidna.
Na predstavitvi zbornika, ki ga je povezovala Helena Scmidt, univerzitetna predavateljica in postdoktorska raziskovalka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, so sodelovale še Elke Krasny ter Sofie Lingg, ki sta kot sourednici zbornika predstavili teme in avtorice. Nato pa sta na dogodku svoj praktičen pristop kot primer upora proti kapitalistični in izkoriščevalski infrastrukturi predstavili še Urška Jurman in Vida Riculi. Urška Jurman je predstavila projekt Onkraj gradbišča (Beyond the Construction Site), ki je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in festivalom Mladi levi začel delovati leta 2010 in se ohranil vse do leta 2022. Gre za skupnostne vrtičke v gradbeni jami ob Masarykovi cesti v Ljubljani. Vida Riculi pa je pripovedovala o kolektivu Rubida, ki se je vzpostavil v Topolovu / Topolu, kraju na meji med Slovenijo in Italijo, kjer se je prebivalstvo zaradi vojn odselilo. V okviru projekta in festivala Topolove je izrasel kolektiv Rubida, ki skuša najti posluh za lokalno prebivalstvo in obarvati pozabljen kapitalistični ostanek tega območja.
Vabljene_ k ogledu videa!
