Bičarke na travi
"Od svetlosti blica skupi mi se pica,
iza ugla čuči rac, tek ce da golica,
raširicu picu svuda po tvom licu,
neceš znati gde si, lizaceš ko Lesi."
Socialnofilozofski biser iz Beograda. Antiseksistične
prigodnice "dveh lepih", ki pa imata tudi "mozeg" in
"jajčnike". - Tako nekako bi lahko, ko bi le imeli dar za senzacijo,
naphali propagandno mašinerijo za duo, v katerem Bitcharki (v Srbiji pač
fonetično plural, Bičarke) in - precej pogojno, trgovsko,
"distribucijsko" vzeto - hiphoperki Una in Marija
bičata, pa nista v vlogah domin, duo, v katerem sta avtorici izvajalki bitches
v tistem žlahtnem smislu, kakršnega pozna družbeno in čustveno zrelo
prebivalstvo - ljudje omike, torej. Za ljudi omike to, kar sporočata, seveda ni
noben šok, pač pa nujnost, potrditev, olajšava. Bitcharki je rodil - večini se
bo ta trditev zdela patetična, pretirana, komu pa morda le ne - slavni
beograjski "untergrunt". V mestu sta rosni preživeli deset in toliko
"gadnih godina", zdaj pa z ranami preteklosti plemenitita ponosne
pesmi preredkega urbanega duha. Sliši se kot brechtovska moralična parabola, a
je še huje, bodisi jezikovno bodisi spričo robnih seksualnih fint in
nepokvarjene politične ambicije, ki se nonšalantno poigrava s hrbtenico svoje
lastne korektnosti: Bitcharki na travi sicer ne spreminjata sveta, saj nista
niti malo naivni, pač pa opazita vse tisto, zaradi česar je "precej lahko
biti človeški, pa tako zelo težko biti človek" - vse reči torej, ki
uradno, "premožno", narejeno visokost in njene mentalne vzorce v hipu
prepoznajo še v "sivem" vsakdanjiku za blokovskimi zidovi, obenem pa
jih je najti tudi v "zadrgnjenem", navidezno "drugem"
podzemlju. Domnevna škandaloznost Bitchark še enkrat "vedno znova"
prevpraša mit o Beogradu, "odprtem mestu", tisti "čudni
šumi", v kateri se je polikana, ohola meščanska deca z urbano željo vedno
znala ujeti precej prefrigano.
"Gadi ti se šatro kad izgovorim vagina,
nemaš, sestro, razloga da praviš se fina,
zbog keša si spremna da pušiš kurac sed,
znamo se, od takvih ja ne dolazim na red."
Del beograjske "scene" iz razlogov - te je najti v
specifičnih 90-ih letih (razpad "edine" domovine, realna vojna drama,
burne selitve, večne demonstracije, mrakoba v urbano osiromašenem mestu), kot
socialna mora pa se vlečejo še zdaj, blizu nas in, kakor je čuječnemu očesu in
razprtemu ušesu jasno, "celo" med nami - seveda ne more (če se kaj
spoznamo na beograjske lokalizme, pa niti "ne sme") sprejeti teze, ki
je tačas v "mainstreamu" zahodne socialne filozofije. Tabu torej za
del beograjske "scene" ni tista "zahodna",
"moderna" baudrillardovska oporna točka, ki jo kaže morda "kljub
vsemu" in "za vsak primer" ohraniti, ne, tabu slejkoprej, in
specifično za ta prostor, ostaja nekakšen odvečen objekt, pomeni kratko malo
oviro, ki mora pasti. Vedno znova, če je treba - kajpada pa ne tudi za vsako
ceno. Bitcharki morda laže doumemo kot njuni "starši", kot poučna strašila
zgodovinskega spomina, torej skoz prizmo 60-80-ih let XX. stoletja. Današnja
razpršena situacija (tudi) v Beogradu, kot "pri nas", tukaj "na
Balkanu" v navadi, namreč terja posebno, suvereno, pametno razgaljanje
dvojne morale. Bitcharki na travi nikakor ne moralizirata, pač pa sta še kako,
prav zato, ker pri tem ne moralizirata, subjekt najstrožje moralne ostrine, še
več: suveren etični prispevek k spraznjenemu, oškodovanemu mestu Beograd. Kot
taki sta danes več kot preprosta provokacija, kakor dobeseden "duhovni
obrat" nekdanjega, tako prekletega, mračnega, umrlega benda Ekatarina
Velika sta, torej precej več kot usodni ventil za preživetje. Ne le za podzvrst
hiphoperskega načina življenja in njegove pesemske oblike, ampak kar za samo
vsebino …za bistveno vsebnost "urbanega etičnega kodeksa" sta Bičarki
tukaj in zdaj ključnega pomena. To pa so že reči, ki smo jih v njunih krajih
zmerom cenili najbolj, ker sprožajo tako duhovite, tako produktivne politične
nesporazume. Ali rečeno do konca knjižno in zavoljo "posebnega"
gradiva Bitchark prav "posebej" poudarjeno tako: Z mrtvimi v jeziku
mrtvih.
Miha Zadnikar
Bičarke na travi (Srbija in Črna Gora)
Maraya & DrUna z DJ-ko Jah
Mama
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju z: Klub Gromka, AKC Metelkova mesto
