Cóna B (Zone B)

Avdiovizualna situacija Cóna B dokumentira portrete posameznikov. Bivajo
na skupnem prostoru, ki po geopolitični razdelitvi enim pripada in drugim ne, so
domačini in so tujci. Med njimi se vzpostavlja dinamika soočanja, moči in nemoči
dialoga, sprejemanje in zavračanje.
»Z vsemi ljudmi se ne da živet. Preveč
nas je, kaj, ko bi hudobni izumrli? Vse bi naredili po pravilih, kot test.
Kriterij bi bil: hudoben je tisti, ki drugim ne da po svoje živet. Skrajni
primer: ki ne pusti živet drugačnim od sebe. Tujkom? Tujkam? Aha, tujcem. Dobro,
pa naj bodo tujci kriterij. če poveš vse, kar si grdega naredil, naredila
tujcem, nisi hudoben, hudobna. Pomeni, da se vendarle zavedaš; da so ti mar
ljudje.
Kdo so tujci? Ne vem, ne smem pomagati, sama presodita.
Začnita.
Prav: Beguncem smo kradli humanitarno pomoč. Nismo jim pustili, da
se naučijo jezika, ki ga govorimo, ko so se otroci hoteli vpisati v šolo, smo
jih zavrnili, ker niso znali slovensko. Norčevali smo se iz njih, da so si vojno
izmislili, da bi lahko prišli v obljubljeno deželo živet v taborišče. Zmerjali
smo jih z lenuhi, ker niso kuhali v taboriščih, kjer jim tega nismo pustili.
Nekatere slovence zmerjamo s čefurji, ker se njihovi starši niso rodili tam,
kjer se nam zdi, da bi se dostojni ljudje morali roditi, iz policajev smo
naredili lovce na ljudi, da bi pokazali gospodarjem, koliko človeških mladičev
smo sposobni poloviti, nekaterim slovencem nismo pustili, da živijo skupaj z
družinami, ker niso pravega porekla. Otroke smo najprej vprašali po starših
njihovih prijateljev. Džamije ne dovolimo zgraditi, ker bi minaret motil videz
... no, prav ... ker je nekaterih naših vera tako grda. Mimo prehodnega doma smo
se vozili in se zgražali, kaj vse moramo prenašat, ko gledamo, kako človeške
roke in obrazi molijo skozi rešetke. Ne morem naštet vsega. Hm, počakaj, bomo
videli, kaj bomo s tabo.
Zdaj pa ti. Jaz? Jaz vendar nobenega ne poznam.

Ok, ti si zagotovo naredila test.
Prekleti test, z vsemi ljudmi se da
živet.«
(Marjeta Doupona Horvat)

Avtorja: Brane Zorman, Irena Pivka; produkcija in organizacija:
MASKA; v sodelovanju z: Mesto žensk / City of Women; projekt je sofinanciralo:
Ministrstvo za kulturo RS, Slovenske železnice, Adria Cargo Koper.