Igralne karte WoW

Umetnice iz celotne Evrope smo povabile, da nam pomagajo predstaviti 30 neustrašnih žensk s Hrvaške, iz Slovenije, Severne Makedonije in z Irske. 

Nov komplet kart, ki nadgrajuje družabno igro Fierce Women (Vox Feminae), predstavlja Alojzijo Štebi, Vite Zupančič, Nan Joyce, Diano Budisavljević, Lyro McKee, Kathleen Lynn, Christine Buckley, Estelle Solomons, Angelo Piskernik, Nuale O’Faolain, Nakie Bajram, Rajne Aleksovo, Vido Tomšič, Maro Bešter, Edito Schubert, Vero Vesković Vangeli, Dušano Šantel Kanoni, Marto Paulin Schmidt – Brine, Dragojlo Jarnević, Zofko Kveder, Mimozo Nestorovo-Tomić, Iskro Grabul, Nasto Rojc, Giuseppino Martinuzzi, Maude Delap, Vinko Bulić, Roso Plavevo, Ljiljano Dirjan, Kate Pejnović, Lydio Sklevicky.

Ilustracije so prispevale: ♦ Ana Lucija Šarić ♦ Ana Salopek ♦ Chiara Tallarini ♦ Eimear McNally ♦ Helena Nemac ♦ Nazli Karaturna ♦ Polona Drašler ♦ Rina Barbarić ♦ Samira Kentrić ♦ Sindy Čolić ♦ Tamara Zabaznoska ♦ Tea Jurišić ♦ Tina Vukasović Đaković ♦ Xueh Magrini Troll ♦ Zoran Cardula 

Alojzija Štebi

Ilustracija: Ana Lucija Šarić

Političarka, novinarka in urednica Ženskega lista. Njena razprava Demokratizem in ženstvo je začrtala program za izboljšanje družbenega položaja žensk. Ustanovila je Feministično alianso Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zagovarjala enakost moških in žensk. (1883–1956)

Vita Zupančič

Ilustracija: Ana Lucija Šarić

Učiteljica in surdopedagoginja, članica Splošnega slovenskega ženskega društva in soustanoviteljica Društva slovenskih učiteljic. Poudarjala je pomen izobraževanja za neodvisnost gluhonemih deklet in pustila pečat na Ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani, kjer je bila zaposlena 23 let. (1868–1950)

Nan Joyce 

Ilustracija: Ana Salopek

Aktivistka za pravice irske etnične skupine Popotniki (Travellers). Prizadevala si je izboljšati življenje Popotnikov na Irskem in v Severni Irski. Kot pionirka je zagovarjala pravice Popotnikov, ozaveščala o mnogih skritih težavah, s katerimi so se spoprijemali, in bila prva pripadnica Popotnikov, ki je kandidirala na irskih državnih volitvah leta 1982. (1940–2018)

Diana Budisavljević

Ilustracija: Ana Salopek

Lyra McKee

Ilustracija: Chiara Tallarini 

Preiskovalna novinarka, ki je pisala o posledicah konflikta v Severni Irski, institucionalni zlorabi otrok, obenem pa je aktivno vodila kampanje za pravice žensk in LGBTQI oseb. V delu Letter to My 14-Year-Old Self (Pismo 14-letni meni) opisuje preganjanje, ki mu je bila podvržena v šoli, potem ko se je razkrila kot lezbijka. (1990–2019)

Kathleen Lynn

Ilustracija: Chiara Tallarini

Ena od prvih žensk, ki so diplomirale iz medicine na Univerzitetnem kolidžu v Dublinu, in političarka stranke Sinn Féin. Vodila je kampanje za enake pravice žensk in skupaj s svojo življenjsko sopotnico, enako neustrašno Madeleine French-Mullen, leta 1919 ustanovila bolnišnico Saint Ultan's, edino bolnišnico na Irskem, ki so jo v celoti upravljale ženske. (1874–1955)

Christine Buckley

Ilustracija: Eimear McNally

Ena od prvih žensk, ki so preživele institucionalno zlorabo in nato vodile uspešno kampanjo za preiskovanje zlorabe otrok v industrijskih šolskih sistemih na Irskem. Bila je medicinska sestra in je kot prostovoljka več kot 30 let pomagala žrtvam nasilja s svetovanjem in izobraževanjem. (1946–2014)

Estella Solomons

Ilustracija: Eimear McNally

Ena od vodilnih irskih umetnic svoje generacije in pol stoletja ženska v samem središču dublinskega kulturnega življenja. Bila je feministka, ki je tesno sodelovala s Cumann na mBan, irsko žensko republikansko organizacijo. Njen atelje je bil pogosto podvržen racijam, zato je sežgala portrete oseb, ki so se skivale pri njej . (1882-1968)

Angela Piskernik

Ilustracija: Helena Nemec

Botaničarka in muzealka. Leta 1914 je postala prva Slovenka, ki je doktorirala iz naravoslovja. Opisala je 2.222 rastlinskih vrst, bila pa je tudi pobudnica zaščite prvih naravovarstvenih območij v Sloveniji in odgovorna za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. (1886–1967)

Nuala O’Faolain

Ilustracija: Helena Nemec

Pisateljica in novinarka. Avtorica priljubljene mnenjske kolumne v The Irish Times in več knjig, od katerih so najopaznejši memoari Are You Somebody?: The Accidental Memoir of a Dublin Woman (Ali si nekdo?: naključni spomini Dublinčanke). V svojih delih je obravnavala

Nakie Bajram

Ilustracija: Nazli Karaturna

Turška socialistka, učiteljica in aktivistka za pravice žensk. Leta 1907 je v Skopju ustanovila Združenje turških žensk, leta 1909 pa se je pridružila socialdemokratski organizaciji, ki sta je ustanovila Rosa Plaveva in njen soprog. Bajram se je v svojem aktivizmu osredotočala predvsem na izobraževanje in emancipacijo žensk. (1889–1962).

Rajna Aleksova

Ilustracija: Nazli Karaturna

Prva lekarnarka v Makedoniji in na Balkanu. Potem ko je leta 1906 diplomirala v Švici, v Makedoniji ni mogla odpreti svoje lastne lekarne, ker tedanja zakonodaja tega ni dovoljevala. Končno je dobila dovoljenje leta 1909 in postala ena od redkih podjetnic v regiji v prvi polovici 20. stoletja. (1883–1959)

Vida Tomšič

Ilustracija: Polona Drašler

Antifašistka, aktivistka za pravice žensk in političarka, ki je odigrala vodilno vlogo v oblikovanju programa ženske emancipacije ter prispevala k politiki, ki je spodbujala politično, družbeno in ekonomsko enakost žensk. (1913–1998)

Mara Bešter

Ilustracija: Polona Drašler

Prva slovenska doktorica ekonomije. V Slovenijo je uvedla mednarodno primerljive statistične kazalnike, se ukvarjala z ekonomskimi in družbenimi implikacijami rasti prebivalstva in ekonomskim položajem žensk. Leta 1982 je bila izvoljena za ustavno sodnico. (1922–2010)

Edita Schubert 

Ilustracija: Rina Barbarić 

Njeno delo zaseda ključno mesto v hrvaški umetnosti 20. stoletja. V 30 letih svoje kariere je nenehno raziskovala različne umetniške medije, iz česar so izšla odkritja povsem izvirnih tehnologij za izvajanje del in posledično izumljanje novega umetniškega jezika. (1947–2001)

Vera Vesković Vangeli

Ilustracija: Rina Barbarić

Zgodovinopiska, humanistka in pripadnica prve generacije sodobnih makedonskih zgodovinarjev. Utrla je pot do spolno zaznamovanega raziskovanja v nacionalni, družbeni in ekonomski zgodovini, svojo kariero pa je posvetila raziskovanju in potrjevanju zgodovinske vloge žensk. (1933–2007)

Dušana Šantel Kanoni

Ilustracija: Samira Kentrić 

Prva diplomirana arhitektka v Sloveniji. Njeno delo je vključevalo krajinsko arhitekturo, stavbno adaptacijo, oblikovanje pohištva in igrač. Njen priročnik Kako opremim stanovanje je izšel leta 1938, v njem pa so tudi primeri pohištva in dekorativnih elementov, ki jih je oblikovala sama. (1908–1988)

Marta Paulin Schmidt – Brina.

Ilustracija: Samira Kentrić

Plesna umetnica, ki velja za prvo izvajalko sodobnega plesa v Sloveniji pred 2. svetovno vojno. Sodelovala je v narodnoosvobodilnem boju, kjer je bila ena od ustanoviteljic partizanskega gledališča in dobila partizansko ime Brina. Zaradi ozeblin se je morala odpovedati profesionalnemu plesu in se po vojni osredotočiti na pedagoško delo. (1911–2002)

Dragojla Jarnević

Ilustracija: Sindy Čolić

Učiteljica, pisateljica, alpinistka in članica Hrvaškega pedagoškega in literarnega združenja, ki je bila dejavna v ilirskem gibanju. Zoperstavljala se je tradicionalnim ženskih vlogam in njen Dnevnik, ki ga je pisala 41 let, velja za najbolj intimen avtoportret v moderni hrvaški literaturi. (1812–1875)

Zofka Kveder

Ilustracija: Sindy Čolić

Pisateljica, novinarka in ena od prvih zagovornic emancipacije žensk v slovanskih deželah. V svoji prvi knjigi Misterij žene je pisala o trpljenju žensk, v prvi izdaji mesečnika Ženski svet, ki ga je ustanovila leta 1917, pa je zahtevala žensko volilno pravico. (1878–1926)

Iskra Grabul 

Ilustracija: Tamara Zabaznoska

Arhitektka in umetnica. Skupaj z možem Jordanom Grabulom je ustvarila velikanski memorial Makedonium v Kruševem, komemoracijo ilindenske vstaje in vojakov, ki so izgubili življenje v borbi za makedonsko osvoboditev. Memorial velja za eno od sedmih najzanimivejših brutalističnih gradenj na svetu. (1936–2008)

Mimoza Nestorove-Tomić

Ilustracija: Tamara Zabaznoska

Arhitektka, načrtovalka in urbanistka, ki je odigrala pomembno vlogo pri generalnem načrtu in rekonstrukciji Skopja po potresu leta 1963. Med letoma 1986 in 1989 je bila zaposlena kot direktorica Inštituta za načrtovanje in arhitekturo, torej na najpomembnejšem državnem položaju v arhitekturi. (1929–)

Nasta Rojc 

Ilustracija: Tea Jurišić

Ena od najpomembnejših hrvaških umetnic s prehoda v 20. stoletje, najbolj znana po svojih samozavestnih avtoportretih. Leta 1927 je ustanovila prvo žensko umetniško združenje na Hrvaškem, ki je organiziralo skupinske razstave umetnic v Zagrebu. Razkrito je živela z žensko, zaradi česar so jo v zgodovinopisju postavili ob stran. (1883–1964)

Giuseppina Martinuzzi

Ilustracija: Tea Jurišić

Socialistka, feministka, pedagoginja in pesnica. Ob delu z otroki iz najrevnejših družin delavskega razreda je postala občutljiva na družbene krivice, pripravilo pa jo je tudi na poznejše politično udejstvovanje. Kot socialistka je poudarjala, da mora boj proti fašizmu nujno vključevati tudi boj proti kapitalizmu. (1844–1925)

Maude Delap 

Ilustracija: Tina Vukasović Đaković

Morska biologinja samoukinja in prva oseba, ki je vzgojila meduze v ujetništvu. Gojila jih je v steklenih vrčih in opazovala njihov življenjski cikel. Zaradi njenega pionirskega dela je znanost spoznala zapletene življenjske cikle teh organizmov, zlasti med fazama meduze in hidre. (1866–1953)

Vinka Bulić

Ilustracija: Tina Vukasović Đaković

Publicistka, feministka in imenitna kronistka svojega obdobja. Bila je novinarka za splitski dnevnik Novo doba, ena od ustanoviteljic Ženskega gibanja v Splitu leta 1926 in njegova najaktivnejša članica. Ukvarjala se je z gorništvom in kot goreča humanitarka zbirala pomoč za revne otroke iz obrobja Splita. (1884–1965)

Rosa Plaveva 

Ilustracija: Xueh Magrini Troll

Socialistka in ena od prvih aktivistk za pravice žensk v Makedoniji. Organizirala je prve demonstracije za enakost žensk in moških v Skopju leta 1908, vse življenje pa je prigovarjala Makedonkam, naj se uprejo konservativnim in patriarhalnim družbenim normam. Njen lokalni vzdevek je bil »Deli Rosa«, kar pomeni »Neustrašna Rosa«. (1878–1970)

Ljiljana Dirjan

Ilustracija: Xueh Magrini Troll

Pesnica, novinarka in publicistka, ki je utrla pot drugim pesnicam in pisateljicam v Makedoniji. Kot ena od ustanoviteljev in urednikov časopisa Sarajevske sveske (Sarajevski zvezki) je bila ena od najpomembnejših osebnosti, ki so povezovale pesnice in pisateljice v regiji. (1953–2017)

Kata Pejnović 

Ilustracija: Zoran Cardula

Kot članica Komunistične partije Jugoslavije se je osredotočala na blažitev etničnih trenj med Srbi in Hrvati, politično izobraževanje kmečkega prebivalstva v zahodni Liki in ženska vprašanja. Soustanovila je ženski časopis Žena u borbi (Ženska v boju) in bila prva predsednica Antifašistične fronte žensk. (1899–1966)

Lydia Sklevicky

Ilustracija: Zoran Cardula

Prva hrvaška akademičarka, ki je obravnavala socialno zgodovino žensk s feminističnega vidika. Bila je sourednica prve študije feministične antropologije v Jugoslaviji Antropologija žene (Antropologija ženske). Njena dela so izšla posthumno v knjigi Konji, žene, ratovi (Konji, ženske, vojne). (1952–1990)

Ilustracije so bile med 22. 9.- 25. 10. 2020 predstavljene na virtualni razstavi Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta (Vodnikova domačija),