Nonsens
Filozofski vprašanji,
ki si ju postavljam, sta: "Kdo?" in "Kje?" Ti vprašanji sta
globoko zakoreninjeni v ideji nevidne realnosti. V iskanju popolnega
prostora/kraja (dom) me neskončne možnosti vlečejo z otroško domišljijo in
čistostjo svoje vizije. Moje delo je mogoče razlagati kot eskapizem v
domišljijsko, kar je posledica zavestne zavrnitve realnosti in zanikanja logike.
(Milijana Babić)
Mlada umetnica Milijana Babić se je lotila iskanja
konceptualnega doma; ne fizičnega, ampak idealnega prostora, osnovanega na
utopičnih idejah. Njeno iskanje navdihujeta otroška domišljija in akcija igre,
ki sta obe zmožni razgrajevanja mej in omejitev. V njenih instalacijah, slikah
in kipih vedno znova srečujemo leitmotiv deklice s čopki, umetničin "alter
ego" v iskanju identitete in "doma stran od doma". V Nonsensu -
enem od del, ki bodo na ogled na festivalu Mesto žensk - privzame podobo
velike, bele, napihljive lutke Alice v Čudežni deželi. Sključena in zgrbljena
zapolnjuje majcen prostor, ker je pravkar pila iz steklenice "Popij
me". Dopolnjena s spiritualno podobo zajca, stensko risbo vsem znane
pesmi, ki vabi na ples, se instalacija igrivo nanaša na fikcijo v našem
življenju, in zahteva aktivno udeležbo pri kreaciji lastne identitete v našem
plesu s svetom.
Babićeva pravi, da je ne zanima njeno lastno otroštvo. V njenih delih ni
nikakršnih osebnih podatkov, namesto tega ustvarja kreativno prizorišče za
akcijo. Uporablja skopo estetiko (redko druge barve kot črno, sivo in belo)
povečane otroške pobarvanke in sestavljanke, igra se z določenimi besedami in
njihovimi pripisanimi pomeni, s čimer vabi gledalca, naj zapolni manjkajoče
člene in se poda na lastno domišljijsko potovanje.
Pri svojem projektu Not for Sale za sejem Designers Emporium 2002 v Durbanu je
drugega poleg drugega postavila modne simbole, denimo stavek "one size
fits all", izpisan na velikem ogledalu s podobo dekleta, in nepopolno
besedo "f_ee", kar lahko pomeni svobodo (free) in ujetost (flee). V
istalaciji Hopscotch iz leta 2002, katere deli bodo na ogled v galeriji
Alkatraz, je s svetlečimi srebrnimi bonboni napisala "feel" na temno
steno - in okrog tega zgradila kovinsko kletko. Gledalec je predmete poželenja
lahko gledal le izza rešetk. V "Flame" - eni izmed svojih zadnjih
instalacij v New Durban Gallery (2003) - je gledalce povabila, naj povežejo
pike na steni prijetnega prizorišča dnevne sobe, pa tudi, naj zapolnijo prazne
stene. Del te instalacije je bil tudi kamin; njegovi plameni so bili iz stekla,
tako da je ogenj, ki naj bi bil srce in toplota doma, odslikaval gledalca. Za
Milijano Babić je dom pravzaprav tisto, kar človek nosi v sebi.
Bettina
Knaup
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: KUD Mreža, Galerija Alkatraz - AKC Metelkova mesto
